-
1. IDENTITETE 6
-
LEKCIJA 1 – UVODLekcija1.1
-
LEKCIJA 1 – IDENTITETALekcija1.2
-
LEKCIJA 1 – NALOGA 1: molekula identitete 0 dayNaloga1.1
-
LEKCIJA 1 – KOLEKTIVNA IDENTITETALekcija1.3
-
LEKCIJA 1 – KULTURA IN IDENTITETALekcija1.4
-
LEKCIJA 1 – KULTURA IN IDENTITETA 2Lekcija1.5
-
-
2. MEDKULTURNO UČENJE IN MEDKULTURNI DIALOG 11
Takoj na začetku lekcije boste pri nalogi povabljeni na krajši sprehod v vaši neposredni bližini. Prav tako pa boste pri tej lekciji potrebovali vsaj eno revijo s fotografijami, idealno dve.
-
LEKCIJA 2 – NALOGA 2: medkulturnost v lokalnem okolju 0 dayNaloga2.1
-
EVROCENTRIZEMLekcija2.1
-
LEKCIJA 2 – EVROCENTRIZEM IN ŠOLALekcija2.2
-
LEKCIJA 2 – EVROCENTRIZEM DANESLekcija2.3
-
LEKCIJA 2 – MEDKULTURNOST V SLOVENIJILekcija2.4
-
LEKCIJA 2 – MEDKULTURNOST V SLOVENIJI 2Lekcija2.5
-
LEKCIJA 2 – NALOGA 3: Obiskovalec_ka iz druge galaksije 0 dayNaloga2.2
-
LEKCIJA 2 – MEDKULTURNI DIALOGLekcija2.6
-
LEKCIJA 2 – MEDKULTURNI DIALOG 2Lekcija2.7
-
LEKCIJA 2 – SLIŠATI, MISLITI, VEDETILekcija2.8
-
LEKCIJA 2 – DODATEK: Medkulturne izkušnje?Lekcija2.9
-
-
3. STEREOTIPI IN PREDSODKI 9
-
LEKCIJA 3 – UVODLekcija3.1
-
LEKCIJA 3 – ILUZIJELekcija3.2
-
LEKCIJA 3 – VIDIMO, KAR ŽELIMO VIDETILekcija3.3
-
LEKCIJA 3 – STEREOTIPILekcija3.4
-
LEKCIJA 3 – PREDSODKILekcija3.5
-
LEKCIJA 3 – KULTURNA OČALALekcija3.6
-
LEKCIJA 3 – TEST PRISTRANSKOSTILekcija3.7
-
LEKCIJA 3 – ZGODBA? ZGODBE?Lekcija3.8
-
LEKCIJA 3 – VSE, KAR SI DELIMOLekcija3.9
-
-
ZAKLJUČEK 0
-
ZAKLJUČEKLekcija4.1
-
Vsebina je zaščitena, prosimo vas, da se VPIŠEŠ in vstopite v modul, ter tako vidite vsebino

6 Comments
Kako se evrocentrična interpretacija zgodovine kaže danes? Se spomnite kakšnega primera iz svojega okolja?
Morda ravno primer zemljevida sveta.
Ali je možno na neko kulturo gledati popolnoma objektivno? Ali je primerno, da neko kulturo vrednostno opredeljujemo – na primer, je boljša, slabša od naše?
Mislim, da nikakor ne moremo nikoli objektivno gledati na drugo kulturo, ker imamo vedno pogled z zornega kota kulture, v kateri smo rojeni in dalj časa živimo. Morda se s časom neke kulture navadimo, kot da je naša, nam pa sigurno ostanejo neki vzorci.
Sta pa morala in etika tisti, ki lahko definirata po mojem mnenju boljšo ali slabšo kulturo. Če ju neka kultura nima, potem je to slabša kultura in se jo da kot tako definirat. Morala in etika sta za vse ljudi tega sveta univerzalni. Ostale vrednote pa je težko soditi kot bojlše ali slabše.
Ali je možno na neko kulturo gledati popolnoma objektivno?
Mislim, da ne, saj kultura v kateri smo vzgojeni, s katero živimo pusti močne korenine.
Ali je primerno, da neko kulturo vrednostno opredeljujemo – na primer, je boljša, slabša od naše?
Ni primerno pa vendar je to zelo težko, saj smo navajeni stvari, ljudi, vrednote, norme,… kar naprej primerjat, preizkušat. Morda moramo še bolj ozavestiti, da je drugačno ne dobro ali slabo.
Težko se je opredelit in objektivno gledat na neko drugo kulturo. Vse kulture imajo pozitivne in negativne lastnosti. Vključno z našo. Bolje bi bilo, če bi gledali posameznike in ne posploševali na celotno populacijo, celo kulturo. Vsepovsod so dobri in slabi ljudje. Ampak vsak od nas ima moč, da se zjutraj, ko vstane, odloči, ali bo dober ali slab. Ali bo delal korist samo sebi ali tudi drugim. Ali bo v borbi po blagostanju šel ravno čez vsa trupla ali bo delal obvoze in vijugal med zgodbami drugih posameznikov, jim na svoji poti pomagal in jih spodbujal, da bodo družno dosegli cilj. Meni osebno je pomembno, da v vsakem človeku skušam najti pozitivne stvari in okoli teh zgradit odnos do človeka. Delati dobro sebi in drugim in pri tem gledati, da drugih ne prizadeneš.
Stvari običajno niso takšne, kot jih vidimo, ampak so takšne, od kod jih gledamo. Okolje, iz katerega izhajam, je še vedno (ali celo vedno bolj) prežeto s stereotipi in predsodki. So pa ljudje, ki si močno prizadevajo za odpravo stereotipov in močno zakoreninjenih predsodkov.
Nobene kulture ni mogoče gledati povsem objektivno, saj se nam vedno kaže le “vrh ledene gore” neke kulture, vseh vzorcev, motivacij, navad, običajev, prepričanj pa ne bomo nikoli v celoti razumeli. Ravno zaradi tega ni primerno, da neko kulturo vrednostno opredelimo kot boljšo/slabšo, saj nam naše nerazumevanje globljih vzorcev določene kulture tega ne omogoča. Sodimo lahko samo o nasilnih dejanji kakšne kulture kot negativen vpliv na ostale ali okolico. Vsako nasilje moramo obravnavati kot sporno in se s konvencijami, dogovori, mednarodnim pravom postaviti onkraj vseh kultur ter izpostaviti dostojanstvo živega bitja, človekove in otrokove pravice pa naj so kot temelj humanosti ne glede na kulturo, raso, versko prepričanje itn.
Se strinjam, da na našo oceno neke kulture močno vpliva ozadje od koder prihajamo. Pred časom sem imela srečo biti razrednik čudovitemu fantu, ki je prihajal iz Bagdada. V štirih letih, ki smo jih prebili skupaj, mi je prikazal njegov pogled na njihovo kulturo in tudi našo. Ali se strinjam ali ne, ni pomembno. Vsekakor pa mi je pogled na nekatere specifike v vedenju prikazal s povsem drugega vidika, iz katerega sama še pomislila nebi. Le s sobivanjem smo lahko drug drugega obogatili in si morda vsaj malenkost razširili obzorja.